Današnji projekt so kulske omarice za dnevno sobo.

Priznam, ni mi všeč, ko vidim generične omarice po celotni dnevni sobi. Res je, da je s tem, ko izbereš barvo regalov, rešeno vse. Pod televizijo tridelna omarica, na obeh straneh visok regal s policami, nad televizijo pa dve polici v isti iverki kot so fronte omaric. Plus stran vsega tega je čas. Izbereš eno, izbereš vse in se hitro posvetiš »pametnejšim« stvarem.

Če si pa želiš bolj »po meri« opremiti dnevno sobo, pa se lahko hitro znajdeš v labirintu idej, ki vodijo samo do enega: kroničnega pomanjkanja spanja, ker boš izbire premlevala pozno v noči kar nekaj časa. (Sploh, če si taka kot jaz)

Zato tukaj delim svojo verzijo dnevnega regala. Ugodno, masivno in enostavno verzijo z ogromno prostora za shranjevanje.

Kot inspiracijo sem vzela ti dve ideji s Pinteresta:

Gre se za vsestransko Ivar omarico iz Ikee. Dobiš jo v dveh različnih globinah, 30 ali 50cm. Vzela sem slednje, ker imam prostor in ker noter spravim občutno več stvari; tudi recimo razne odlagalne površine za A4 papirje, medtem ko bi jih v 30cm morala obrniti.

Ivar so narejeni iz surovega bora, kar pomeni, da jih lahko pobarvaš/zlakiraš/karkoli pač. Načeloma se lahko zmontirajo na steno (v tem primeru res predlagam, da nabaviš posebne profile in vijake, ker sami po sebi niso narejeni za samostojno stensko montažo), lahko pa stojijo na nogicah. Sama sem računala stensko pritrditev, ampak sem se zaradi varnosti odločila za noge.

Torej, kaj sem naredila?

Kupila sem:

1. Tri Ivar omarice (najdeš jih tukaj) 3×79€=237€
2. Dve lazuri za les (tukaj) 2×11€=22€
3. 2,50m leseno okroglo palico premera 40mm in vijake za nogice 10€
4. Čopič, razredčilo za čiščenje in brusni papir 10€

Nato sem se lotila dela. Želela sem hrastovo barvo (toplo, oranžkasto, temnejšo), zato sem na eni izmed polic poskusila hrastovo lazuro, ki pa se je izkazala za izredno oranžno. Bor je tak les, da na njem vsaka lazura potegne bolj na toplo, oranžno. Kar je fajn imeti v mislih. Zato sem zmešala hrastovo lazuro z lazuro »stari les«, ki je bolj sivkasta, v razmerju 1:1. Tako sem dobila točno tako mešanico, ki sem jo imela v mislih.

Omarice sem očistila, malo pobrusila, da so postale gladke, in lazuro nanesla s širokim čopičem. Po pol ure sem višek lazure obrisala s čisto krpo in barvanje je bilo končano. Voila, smo že na dobri poti!

Za nogice sem razmišljala, da bi narezala okroglo palico, premazala z lazuro in pritrdila na omarice. No, tega raje nisem delala sama. So pa moški kar precej spretni z žagami in podobnim orodjem, tako, da, najdi enega, mu malo pomežikni in bo rešeno. Če ni v bližini nikogar spretnega, zapelji palico do najbližjega mizarja, ki jo bo za smešno ceno razrezal.

Pri pritrjevanju nog pazi, da bo vsaka enako oddaljena od stranic. Najbolje, da si iz kartona izrežeš en preprost kvadrat z luknjo na sredini, ki jo potem označuješ na sredini vseh mest, kjer bodo pritrjene noge. Čaka te še samo šraufanje in projekt bo končan. Spet mogoče ni slabo, če za to prosiš kakšnega mačota – njim se ful fajn zdi, ko lahko priskočijo na pomoč.

Tako, končale smo. Dober občutek je, ko se nečesa lotiš sama. Jaz že komaj čakam na naslednji projekt!

Vse skupaj bi naj stalo 279€, mene je nekaj manj, ker sem omarice kupila, ko so imeli 15% popust.

Kako se ti zdi?